Obrazložitev Poročila o stroških toplote za kurilno sezono 2014/2015

Pravna podlaga za pripravo poročila o stroških za toploto v kurilni sezoni 2014/15 je:

• Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVtL in 57/08);
• Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010, 37/2011 Odl.US: U-I-257/09-22, 10/2012);
• Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/2009 in 87/2011);
• Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto  v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/2010).

V glavi poročila so zapisani podatki o objektu in sicer: naslov objekta, skupna ogrevalna površina objekta v m2, skupna poraba toplote ter celotni stroški za toploto. Celotne stroške za toploto se deli na stroške energenta in stroške, ki so neodvisni od porabe energije  in jih skladno s Stanovanjskim zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb delimo v razmerju površine stanovanja (stroški energenta, ki niso odvisni od porabe, električna energija, obratovalni stroški, dimnikarske storitve, komunalne storitve, nadzor nad delovanjem ogrevalnega sistema ter knjigovodske in finančne storitve). Stroške energenta pa predstavljajo stroški goriva, ki so odvisni od količine goriva in se  jih skladno s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjih in drugih stavbah z več posameznimi deli  razdeli v višini najmanj 60 % in največ 80 % (sporazum med etažnimi lastniki) na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev (določitev porabniških deležev z elektronskimi delilniki stroškov toplote, korekcijskimi faktorji, dogovorjenimi s sporazumom med etažnimi lastniki oziroma faktorjem 1,6), preostali del pa se razdeli na posamezne dele stavbe glede na delež ogrevalne površine.

Sledi tabela, v kateri so navedeni podatki za konkretno enoto in celoten objekt skupaj:

1. Površina stanovanja v m2 oziroma površina vseh stanovanj v objektu.
2. Delež površine stanovanja na celotno površino vseh stanovanj, izražen v odstotkih.
3. Seštevek vseh odčitkov elektronskih delilnikov stroškov ogrevanja posamezne enote (podrobneje po stanovanju so s prostorom, številko delilnika in odčitkom navedeni v drugi tabeli v spodnjem delu poročila) in odčitkov vseh elektronskih delilnikov  ogrevanja v objektu.
4. V tem stolpcu so navedeni korekcijski faktorji, ki jih etažni lastniki med seboj dogovorijo v obliki sporazuma in pomenijo izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane površine.
5. Izračun porabe po elektronskih delilnikih stroškov ogrevanja predstavlja zmnožek odčitka EDSO(stolpec 3) in olajšave (stolpec 4), v kolikor je za konkretno enoto dogovorjen korekcijski faktor, sicer je odčitek in poraba po EDSO enaka.
6. Delež energije predstavlja seštevek dveh delov, ki so odvisni od dogovorjenih deležev (sporazum etažnih lastnikov) za delitev po delilnikih in delitev po površini posamezne enote. Z  višino najmanj 60 % in največ 80 % na posamezne dele stavbe se množi razmerje med porabo po EDSO posamezne enote in porabo celotnega objekta (oboje stolpec  5), preostanek (v višini najmanj 20% in največ 40%) pa se množi razmerje med površino posamezne enote in skupno površino (oboje stolpec 1). Seštevek obeh predstavlja delež  posamezne enote v strošku energenta celotnega objekta.
7. Skladno z 11. členom  Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli  se porabniški delež za ogrevanje pomnoži s faktorjem 1,6, v kolikor ugotavljanje porabniškega deleža posameznega dela stavbe ni mogoče, ker lastnik delilnikov ni pravilno vgradil, ni vgradil ustreznega tipa delilnika, ne omogoči  odčitavanja delilnikov  zaradi onemogočanja vstopa v posamezni del stavbe, namerno odstrani delilnike, ne javi poškodbe oz. ob menjavi in vgradnji dodatnih grelnih teles ne namesti delilnikov ali pa o tem predhodno ne obvesti izvajalca  delitve stroškov. V teh primerih se stroške energenta izračuna tako, da povprečno porabo objekta na m2 ogrevalne površine množimo s faktorjem 1,6 in površino enote v m2, ki je brez delilnikov. Tako izračunan strošek toplote se odšteva od stroškov energenta celotnega objekta, razlika pa predstavlja osnovo za delitev stroškov, kot je predstavljena pri šesti točki. V kolikor se v objektu vsaj za eno enoto upošteva faktor 1,6, je kolona 6 poročila prazna, kolona 7 poročila pa z navedbo številke določa indikacijo enot, pri katerih se faktor 1,6 upošteva. Kolona 8 pa predstavlja odstotek, ki je izračunan skladno s  6. in 7. točko  te obrazložitve  in se množi s stroški energenta celotnega objekta.
8. Delež skupaj predstavlja delež  energije, izračunan v odstotkih s štirimestnim decimalnim številom.
9. Delež energije predstavlja znesek, ki se izračuna kot zmnožek deleža skupaj (v odstotkih na štiri decimalna mesta) s stroškom energenta za celoten objekt.
10. Stroški, ki se delijo po površini stanovanja, se obračunajo kot zmnožek deleža po površini posamezne enote (stolpec 2) in stroškov, neodvisnih od porabe energije za celoten objekt.
11. Seštevek deleža energije in deleža stroškov na m2 predstavlja celotne stroške posamezne enote kot tudi stroške objekta za toploto za kurilno sezono 2014/2015.
12. Znesek že fakturiranih stroškov predstavlja seštevek vseh izdanih računov za posamezno enoto kot tudi za celoten objekt.
13. V primeru premalo zaračunanih stroškov (akontacij ogrevanja) se zaračuna še razlika med potrebnim plačilom (stolpec 11) in fakturiranimi stroški (stolpec 12).
14. V primeru preveč zaračunanih stroškov (akontacij ogrevanja), se izračuna razlika za vračilo med fakturiranimi stroški (stolpec  12) in potrebnim plačilom (stolpec 11). Negativne zneske položnic do  višine 20 evrov bomo upoštevali pri obračunu toplote za naslednjo kurilno sezono, višje zneske pa bomo skladno z vašo odločitvijo vrnili na vaš osebni račun ali pa upoštevali kot preplačilo v naslednjih mesecih.

Standard, od katerega se izračunava temperaturni primanjkljaj,  je  20⁰C, tj. predvidena temperatura prostorov v ogrevalni sezoni.

Obračun  stroškov za toploto predstavlja obračun za celotno kurilno sezono in poračun med že fakturiranimi stroški (11 obrokov) in dejanskim obračunom stroškov, to pomeni, da je dejansko poračun tudi 12. obrok stroškov za toploto zadnje kurilne sezone.

Lepo pozdravljeni.

                                                                                                                             Rudar Senovo d.o.o.

Prava rešitev je v zmanjšanju porabe. Z vsako znižano stopinjo Celzija je poraba toplote za približno 6% manjša.