Uporabnikom stanovanj!
Zadeva: Prezračevanje stanovanj
V zadnjem času se mnogi uporabniki naših stanovanj pritožujete nad povečano vlago in s tem posledično tudi plesnijo po stenah in stropih v stanovanjih. V večini primerov je to posledica nezadostnega ogrevanja in prezračevanja prostorov. Le manjši del nevšečnosti, ki jih povzroča povečana vlaga, lahko pripišemo pomanjkljivostim na zgradbi (npr. nezadostna toplotna izolacija, neustrezna hidroizolacija ali dotrajana streha ).
V zimskem času se manj vlage pojavlja v stanovanjih, ki so ogrevana s pečmi na drva. To pa predvsem zaradi višje temperature in vleka, ki ga povzroča gorenje in odvajanje dimnih plinov v dimnik. V tem primeru zadostuje večkrat dnevno odpiranje oken in prezračevanje približno 15 minut.
V stanovanjih, kjer je nameščen sistem etažne centralne kurjave, ogrevanje s pomočjo električnih ali plinskih grelnih teles pa je potrebno prezračevanje stanovanja opravljati redno in temeljito 2x dnevno po najmanj 15 min. Po tem času pa je treba okna zapreti in ne imeti odprta na ventus (»na kip«) cel dan, ker s tem predolgo dovajamo v stanovanje vlažen zunanji zrak. Dnevna sobna temperatura mora biti najmanj med 21 - 22°C.
Prav tako ni primerno ves dan puščati spuščene oz. zagrnjene težke zavese pri oknih, ker se s tem onemogoča kroženje zraka v prostorih. Zavese ali druga senčila je treba zjutraj razgrniti.
Tudi pohištvo naj bo od zidov, predvsem v kotih, dovolj odmaknjeno.
V poletnem času ravnajte enako, le da lahko večkrat naredite prepih v stanovanju.
Ob vsem naštetem je zelo pomembna tudi barva s katero pleskate stanovanja. Uporabljajte barve, ki so namenjene notranjosti in ne raznih fasadnih in podobnih barv, ki sicer »dobro pokrivajo«, povzročajo pa nabiranje kondenza po zidovih. Popolnoma neprimerna pa je uporaba zaključnih fasadnih slojev v stanovanju.
S sušenjem perila v stanovanju prav tako povečujemo koncentracijo vlage v zraku. Zato sušenje perila na radiatorjih ali drugih grelnih telesih ni dovoljeno. Perilo naj se suši v zato namenjenih prostorih ali v sušilnem stroju. V kolikor sušilni stroj ni kondenzacijski, mora biti odvod zraka iz stroje pravilno priključen na zračnik.
V kuhinjah stanovanj, kjer je le to mogoče, nad štedilniki uporabljajte kuhinjske nape, ki z ventilatorjem odvajajo vodno paro iz prostora. Če te možnosti v kuhinji ni, je potrebno v času kuhanja prostor večkrat prezračiti.
V prostorih, kjer so nameščene prezračevalne rešetke, le te ne smejo biti založene s pohištvom ali kako drugače prekrite.
V kolikor boste uporabniki stanovanj upoštevali navodila, bo bistveno manjša možnost povečanja vlage v stanovanjih.
Zadeva: O delilnikih toplote
Dne 26.05.2011 je bila za vse lastnike in uporabnike stavb, s katerimi upravlja družba Rudar Senovo d.o.o.,organizirana okrogla miza na temo » energetska učinkovitost večstanovanjskih stavb ter namen vgradnje delilnikov stroškov za toploto za ogrevanje«. Vabilo na okroglo mizo je bilo izobešeno na oglasnih deskah večstanovanjskih stavb.
Udeležba na okrogli mizi s strani uporabnikov je bila nizka. Predstavljen je bil pomen vgradnje delilnikov in predlog sporazuma o delitvi stroškov za toploto. Cilj upravnika je bil, informiranje uporabnikov s spremembami in določili, ki jih predpisuje sprejeta zakonodaja na tem področju.
V nadaljevanju vam posredujemo pojasnila v zvezi z vgradnjo delilnikov.
V večini večstanovanjskih stavb se je strošek za toploto delil med posamezne uporabnike po
ključu ogrevalne površine.
Prehod na delitev in obračun stroškov za toploto po dejanski porabi je zakonska obveza. Na podlagi 94. člena Energetskega zakona (Ur.l.RS, št. 27/07- uradno prečiščeno besedilo, 70/08,22/10 in 37/11), se v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto preko skupnega sistema ogrevanja, stroške za ogrevanje obračuna v pretežnem delu na podlagi dejanske porabe toplote.
Lastniki posameznih delov stavbe morajo vgraditi merilne naprave, ki omogočajo ugotavljanje dejanske porabe posameznega dela stavbe. V primeru, da etažni lastnik nima vgrajenih delilnikov, namerno odstrani delilnike, ne javi zamenjave radiatorjev in drugo v skladu z 8. členom sporazuma, se stroški za ogrevanje njegove odjemne enote obračunajo glede na ogrevano površino in pomnožijo s faktorjem 1,6, v skladu s11. členom Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli.
Delilniki morajo biti nameščeni v skladu z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja, po dolžini radiatorja so vgrajeni na sredino, po višini pa na ¾ višine radiatorja.
Rok za vgradnjo merilnih naprav določa 47. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur.l.RS, št.70/08), po katerem morajo lastniki posameznih delov stavb obveznosti iz 94. člena energetskega zakona izpolniti najkasneje do 1. oktobra 2011.
Na podlagi 2. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb in 25. člena Stanovanjskega zakona ter določb 94. člena Energetskega zakona in Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, morajo lastniki stavbe o delitvi in obračunu stroškov za toploto sprejeti sporazum, ki velja, če je bil dosežen z večinskim soglasjem, prav tako z večinskim soglasjem po solastniških deležih odločajo o vgradnji dodatnih merilnih naprav, ki omogočajo posredno določanje porabe,
V skladu s 4. členom Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 7/10) se morajo lastniki posameznih delov stavbe odločiti o vrsti in tipu delilnikov, o poročanju ter o parametrih za delitev stroškov in obračun stroškov, velikost ogrevanih površin posameznih delov, višino korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege, delež stroškov za ogrevanje, ki se razdeli na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev.
Naj poudarimo, da so pri pripravi sporazumov za posamezno stavbo navedeni predlogi korekcijskih faktorjev. Lastniki so tisti, ki se dogovorijo o višini korekturnih faktorjev za enote z izpostavljeno lego in preverijo velikost ogrevalnih površin posameznih enot, kot je navedeno v prejšnjem odstavku.
Na podlagi predpisanega standarda lahko lastniki naročijo tudi izdelavo korekturnih faktorjev. Izdelavo faktorjev je potrebno posebej plačati. Če ni na voljo nobenih projektov znaša priprava izračuna korekturnih faktorjev za stavbo z 25 posameznimi deli 1.200,00 EUR brez DDV.
Upravnikov strošek odčitavanja in obračun stroškov ogrevanja znaša 12,00 EUR brez DDV na posamezno odjemno enoto (stanovanje, poslovni prostor). V stavbi, kjer je Rudar Senovo d.o.o. upravnik skupnih delov in naprav in izvajalec ogrevanja, se na ceno prizna 20% popust, v višini 2,40 EUR brez DDV oz. 2,88 EUR z DDV, tako da znaša cena s popustom na enoto 9,60 EUR brez DDV oz. 11,52 EUR z DDV. Cena se spremeni v skladu z letno inflacijo, spremenjeno politiko države v zvezi z davki.
Delilniki stroškov ogrevanja so naprave, ki služijo za delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjskih objektih z vertikalnimi vodi.
Delilnik je naprava, ki se vgradi na posamezno ogrevalo (radiator) in tako zaznava porabo. Naprave imajo digitalni prikaz porabe, baterijo z 10-letno življenjsko dobo. Naprava deluje avtomatsko in ne potrebuje posebnega upravljanja. Delilnike je možno odčitati ročno ali daljinsko (preko centralne enote ali – walk by sistem).
Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno. Pri tem vstop v stanovanje ni potreben. Ob letnem odčitavanju delilnikov in obračunu stroškov za ogrevanje, uporabniki plačujejo mesečne akontacije. Na podlagi letnega obračuna stroškov se nato izvede poračun. Poročilo je kazalnik, ki uporabniku pove, kako učinkovito je ravnal z energijo pri ogrevanju. Lastniki se lahko z večinskim soglasjem oz. sklepom odločijo tudi za pogostejše odčitavanje delilnikov. V primeru mesečnega odčitavanja znaša ta strošek 0,80 EUR brez DDV po delilniku, v primeru letnega odčitavanja pa 2,00 EUR po delilniku brez DDV. Torej je pri odločitvi o dolžini obračunskega obdobja potrebno upoštevati, da je krajše obračunsko obdobje povezano z večjimi stroški za odčitavanje delilnikov in delitev stroškov za toploto.
Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški - 20% glede na delež ogrevane površine (cevi, skupni prostori) in 80% po porabniških deležih, ki so določeni na podlagi odčitkov iz delilnikov.
Po analizah, ki so že opravljene, po vgradnji omenjene merilne naprave poraba v objektih pade za ca. 20%. Omenjena pridobitev pripomore k racionalnejši rabi energije in nižjim stroškom, kar je glavni cilj vgradnje.
Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo, uporabniki zapirajo okna, pravilno prezračujejo stanovanja, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru.
Ob uvedbi plačevanja ogrevanja na podlagi dejansko porabljene toplote, smo spremenili način izračuna in prikazovanja akontacije ogrevanja. V nadaljevanju je prikazana formula za izračun stroškov ogrevanja za posamezno stavbo.
V stavbah, za katere upravnik ne razpolaga s podatki o deležu porabe toplote med enotami, se do pridobitve deležev akontacija zaračunava v sorazmerju z ogrevalno površino.
Končni obračun bo opravljen na podlagi dejanskih stroškov. (količini in ceni)
IZRAČUN STROŠKOV OGREVANJA V STAVBAH, KI SE OGREVAJO IZ SKUPNE KOTLOVNICE
Izračun stroška ogrevanja stavbe,ki se ogreva iz skupne kotlovnice, na katero je vezano več stavb, na podlagi 93.a člena Energetskega zakona in 23. člena Stanovanjskega zakona ter Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (22., 25. člen):
Skupni stroški ogrevanja so sestavljeni iz odvisnih stroškov, ki so vezani na porabo energije (energent) terneodvisnih stroškov, ki niso odvisni od porabljene energije (omrežnina pri zemeljskem plinu, obratovalni stroški, skupna elektrika,storitev izvajalca ogrevanja).
Strošek ogrevanja za posamezno stavbo se izračuna po naslednji formuli:
Strošek ogrevan ja kurilne sezone = E1 x Qs + (N1+N2+N3+N4) x Ps
Qk Pk
kjer posamezni elementi pomenijo:
E1 = skupni strošek energenta (strošek porabe plina v Sm3 oz. kurilnega olja v l) v kurilni sezoni,
Qs = količina porabljene energije v Kwh stavbe,
Qk = količina porabljene energije v Kwh vseh stavb, vezanih na eno kotlovnico,
N1 = znesek omrežnine za zemeljski plin – priključne moči kotlovnice v kurilni sezoni ,
N2 = znesek obratovalni h stroškov ogrevanja (komunalne, dimnikarske storitve) v kurilni sezoni,
N3 = strošek skupne elektrike v kotlovnici,
N4 = znesek storitve izvajalca ogrevanja (nadzor, knjigovodske, finančne storitve) v kurilni sezoni,
Ps = ogrevalna površina stavbe v m2,
Pk = ogrevalna površina vseh stavb, ki so vezane na skupno kotlovnico,
Stroški za eno kurilno sezono se zajemajo za obdobje od 1. 6. tekočega leta, do 31. 5. naslednjega leta.
